Skip to main content
Napovedujemo

Propaganda

By 29 marca, 20249 aprila, 2024No Comments

Novi kolektivizem, Buy Victory, sitotisk, 100 cm x 70 cm, 28. junija 1991

Matjaž Hanžek, Uživam LSD, edicija, 1968

9. – 26. 4. 2024
KAPSULA

_____

Matjaž Hanžek, Laibach Kunst, Dalibor Martinis, Novi kolektivizem, Ivan Volarič Feo

_____

Propagánda je javno načrtno razširjanje različnih ideoloških nazorov. Cilj propagande je vpliv na javno mnenje v političnih, ekonomskih, psiholoških in drugih okvirih. Ker je propaganda mnogokrat enačena z manipulacijo, je v slabšalnem smislu lahko pojmovana kot potvarjanje ali namerno prikrivanje dejstev. Izraz izvira iz latinščine in je bil izpeljan iz imena leta 1622 ustanovljene Kongregacije za evangelizacijo narodov znotraj Rimskokatoliške cerkve, s tedanjim imenom Sacra Congregatio de Propaganda Fide. Namen kongregacije je bil sprva širjenje katoliške vere v nekatoliških deželah, po letu 1790 pa se je izraz propaganda začel uporabljati tudi za prepričevanje v krogih izven cerkve. V sodobnem pomenu se je izraz udomačil sredi 19. stoletja, ko so propagando kot sredstvo in način komunikacije ter manipulacije z javnostjo pričeli uporabljati v politične namene. Posebno mesto v tej kompleksni zgodbi ima Edward Berneys. Njegova mama Anna je bila Freudova sestra. Berneys velja v zgodovini za očeta PR strategije. Že v času prve svetovne vojne je pomagal Woodrowu Wilsonu promovirati idejo o ZDA kot izvozniku demokracije. Propagande se je prijel slabšalen sloves, zato je Bernays promoviral novo sintagmo javni odnosi. Leta 1928 je izšlo njegovo prelomno delo Propaganda v kateri je opravičeval zavestno in inteligentno manipulacijo navad in mnenj ljudskih množic kot odločilen element demokratične družbe. Tisti, ki manipulirajo nevidne mehanizme družbe ustvarjajo nevidno vlado in ta je resnična vladajoča moč države. Bernays je kmalu spoznal, da je množica lahko vodljiva in da jo je moč manipulirati. Razvil je osupljivo tehniko za spreminjanje javnega mnenja in javno deklariral spoznanje, da ljudje ne kupujejo zaradi potreb, temveč zaradi svojih želja. Trdil je, da sta demokracija in kapitalizem eno in isto, potrošnja pa zapolni praznino. Te izjave so bile prelomne in usodne.

V zgodovini umetnosti dvajsetega in enaindvajsetega stoletja so umetniki različno problematizirali teme, kot so politizacija umetnosti, umetniška in politična propaganda, resnica, manipulacija. Tehnike tržne reklame so prodrle globoko v metodologijo politične propagande, ki s političnimi praksami ne trgujejo nič drugače kot s prodajnimi artikli.

V današnjem času, ko postajajo laži in manipulacije prevladujoč diskurz javnega govora in politike, je ena od ključnih nalog umetnosti in kulture njihovo razkrinkavanje.

Kontrakulturna umetniška gibanja so v šestdesetih in sedemdesetih problematizirala potrošništvo, ideologijo moči in oblike hierarhičnega političnega delovanja. Edicija Matjaža Hanžka (1949, Slovenj Gradec) Uživam LSD sestavlja šest vžigalčnih škatlic. Nastala je leta 1967, poimenovali so jo pop artikel. Osebna izjava je postala javna, izjava celotne skupnosti.  Ideologija uživanja je tesno povezana s samo potrošnjo in kapitalizem jo zahteva.

Skupina Laibach je poleg avtorske glasbe ustvarjala tudi vizualna dela. V galerijskih prostorih se je pojavljala z imenom Laibach Kunst. Šlo je za plakate, slike, lesoreze, prostorske postavitve, video dela, performanse. Skupina je utemeljila gibanje retroavantgarde, ki ga je definirala v zgodnjih osemdesetih letih. Za razstavo Laibach Kunst – Monumentalna retroavantgarda (21. aprila 1983) je bil natisnjen plakat z interpretacijo Kofetarice Ivane Kobilce iz leta 1888 v kseroks obdelavi in montaži, ki reprezentira njihove ready made in cut up postopke.

Oblikovalski studio Novi kolektivizem je nastal leta 1984. V njem so soustvarjali Dejan Knez, Miran Mohar, Darko Pokorn in Roman Uranjek. Poleg oblikovanja lastne znamke, so oblikovali kataloge, plakate, plošče in promocijske predmete. Posebno vlogo je imel politični plakat. Najbolj kontraverzen je bil nedvomno njihov plakat za Dan mladosti 1987, ki je postmoderno kolažiral podobe nasprotujočih ideoloških usmeritev. Plakata Buy Victory in KRVAVA GRUDA plodna zemlja sta nastala med 27. junijem in 7. julijem 1991 kot politična reakcija na desetdnevno vojno v Sloveniji.

Dalibor Martinis (1947, Zagreb) v delu Obraćam se vama kao čovjek čovjeku ( I Am Addressing You Man to Man) naslavlja problematiko demokratične družbe in protokolov resnice. Leta 2003 je v notranjosti Istre na avtobusnih postajah izvedel intimno akcijo volilne kampanije. Na stenah je puščal plakate s svojo portretno fotografijo, skledico z bomboni in sporočilom Nagovarjam vas kot človek človeka. Tako kot umetnikov portret, ki sodi v nek drug čas, tudi avtobusna postajališča prispevajo k dokumentiranju razvoja demokracije. Fotografska edicija Obraćam se vama kao čovjek čovjeku (2021) je zadnja faza tega projekta.

Ivan Volarič Feo (4. 9. 1948, Sužid – 9. 8. 2010, Ljubljana), eden osrednjih soustvarjalcev neoavantgarde in kontrakulture v Sloveniji, je bil pesnik, vizualni umetnik, performer, glasbenik. Leta 1974 je izdal pesniški prvenec Desperado Tonic Water, ki je postala legendarna. Ivan Volarič je z novo rabo jezika, igro in humorjem vnašal nove vsebine in subverzivno posegal v konzervativno okolje prežeto z vrednotami katoliške socialistične tradicije.