Foto: Nastja Ambrožič
28. 8. – 19. 9. 2026
Galerija P74
Vljudno vabljeni na otvoritev razstave ZVena Nastje Ambrožič v Galerijo P74, v petek, 28. avgusta 2026 med 19.00 in 21.00 uro.
Razstava bo na ogled do 19. septembra 2026 po običajnem odpiralnem času galerije (ponedeljek – petek, 12.00 – 18.00, izven uradnih ur po dogovoru).
______
V času, ko izkoriščanje naravnih virov in podnebna kriza razkrivata, kako gluhi smo postali za glasove, ki niso naši, projekt ZVena avtorice Nastje Ambrožič predlaga drugačno razmerje: ne zgolj opazovanje živih organizmov od zunaj, temveč vstop v njihove bioelektrične procese – dobesedno, električno, s telesom. Intermedijska bioart instalacija vzpostavlja poslušanje kot utelešen medvrstni stik med rastlinami in glivami ter človekom. ZVeno lahko razumemo kot hibridni bio-tehnološki organizem, sestavljen iz različnih medsebojno povezanih organov. Ne poskuša prevajati procesov, ki se dogajajo znotraj organizmov, temveč jih ujame in zvočno interpretira v njihovem lastnem bioelektričnem območju.
Človeško telo v instalaciji postane prevodnik – obiskovalec se z dotikom elektrode (zaradi lastne telesne prevodnosti) znotraj postavitve vključi v električno vezje in s tem modulira zvok, ki že teče iz bioelektričnih signalov rastlin in micelija v prostoru. Vsi organizmi v naravi ustvarjamo merljive bioelektrične spremembe – senzorji signale uporabljenih gliv in rastlin zajamejo v realnem času ter jih posredujejo v tehnološke enote. Slednje avtorica s pomočjo sodelavcev dela po principu »naredi sam«. Zvok se giblje med počasnimi, organskimi valovi in nepričakovanimi ritmičnimi pulzi – uporabljeni živi organizmi so namreč nepredvidljivi, nestabilni sodelavci, ki ne sledijo nobeni partituri. Prostor postane resonančno telo: zvok ne prihaja iz enega vira, temveč iz omrežja teles, ki se med sabo poslušajo.
V tem oziru lahko instalacijo razumemo in doživljamo tudi bolj intuitivno, kot poskus ponovne vzpostavitve stika, ki so ga mnoge kulture pred nami razumele kot samoumevnega – narava govori, če jo le znamo poslušati. Kar je bil nekoč dotik korenine na bosem stopalu je znotraj instalacije elektroda na koži – vmesnik, ki telesa povezuje v zvočni tokokrog. Signal, ki nastane ob stiku, ne pripada nikomur, a vsem hkrati. ZVena posluša naravo – kot bi prisluhnili toku zoe*, generativne sile življenja, ki teče skozi vse žive sisteme in ne pozna vrstnih meja. Obiskovalca povabi, da z dotikom postane del glasu rastline ali glive – ne opazovalec, temveč sooblikovalec* toka, ki nastane šele v stiku samem. Zvok tako ni reprezentacija, temveč sympoiesis* – prostor, kjer se slišimo kot električna skupnost, povezana v napetosti, odzivu in potencialu za drugačno doživljanje ne okolice, temveč tudi sveta.[1]
Razstava sodi v ciklus Odprti termin za (mladega) intermedijskega umetnika, ki ga Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. pripravlja od leta 2016.
Zahvale: Simon Turnšek, Zavod Kersnikova, Primož Turnšek (Gobnjak), Vid Pobegajlo
______
Nastja Ambrožič (1994) je umetnica in pedagoginja, ki raziskuje več-kot-človeške ekologije. V svojem delu ustvarja situacije, v katerih rastline, glive in drugi živi sistemi nastopajo kot aktivni sodelujoči. S pomočjo tehnologije kot vmesnika in rituala kot prakse, odpira prostor za razmislek o etiki sobivanja, skrbi in medvrstnih odnosih, ukoreninjenih v ekofeministični misli. Njeni projekti so bili predstavljeni na festivalu Creatures (MyCoBiont, v sodelovanju s Tarom Knopp, Sevilla, Španija, 2022) ter po Sloveniji v galeriji Kapelica (MyCoBiont – sodelovanje Taro Knopp, 2022), festivalu Svetlobna gverila (SymbioSanctum, 2023), xCenter v Novi Gorici (Perperuna, 2024), V MC Legebitra (Kusare-Gami, 2025), v galeriji Velenje (Perperuna, 2025) ter v galeriji Kapelica (Hyphera, 2026).
______
[1] *Projekt se navezuje na koncepte zoe kot generativne sile življenja onkraj vrstnih meja (Rosi Braidotti, The Posthuman, 2013), intra-akcije (Karen Barad, Meeting the Universe Halfway, 2007) in sympoiesis oz. »skupnega nastajanja” (Donna Haraway, Staying with the Trouble, 2016).