Skip to main content
P74 razstave 2015

Staš Kleindienst: Ne(pre)poznano

By 26 novembra, 20152 januarja, 2016No Comments

18. 12. 2015 – 3. 1. 2016
Center in Galerija P74, Trg prekomorskih Brigad 1, 1000 Ljubljana

Vljudno vabljeni na odprtje razstave Staša Kleindiensta Ne(pre)poznano v petek, 18. decembra 2015 ob 19.00 uri.

> Ob 18.30 uri vas vabimo na vodstvo po razstavi z umetnikom in kustosinjo dr. Asto Vrečko.
Otvoritev bo tudi priložnost za veselo prednovoletno druženje

Staš Kleindienst, lanskoletni OHO-jev nagrajenec, se tokrat v Galeriji P74 predstavlja s samostojno razstavo. Nagrajena slika Skrivnosti gozda je pomenila vrnitev slikarskega medija v umetnikovem opusu, ki pa ni vstopilo potihoma skozi priprta vrata, temveč je postalo prevladujoče. Kljub tej spremembi pa so temeljna vprašanja umetnosti, ki ga zanimajo, in fenomeni, ki jih raziskuje, ostali enaki.

Na platnih predstavljenih na razstavi Ne(pre)poznano se zdi, da vidimo svet upodobljen od daleč, a pred nami ni enotna in linearna zgodba, temveč trenutek sestavljen iz mnogoterih detajlov. Kleindistova dela od gledalca zahtevajo angažiran pogled, kajti v celoti jih lahko vidimo le, če jih gledamo hkrati od blizu in od daleč. Tudi kjer se zdi dogajanje osredotočeno na en sam prizor, moramo natančno pogledati, če želimo razumeti ‘širšo sliko’. Slike so sestavljene iz več plasti, trenutkov in situacij, ki so ali niso med seboj povezane, vendar le skupaj tvorijo celoto. Individualizirani posamezniki na delih dihajo vsak svoje življenje, pripovedujejo vsak svojo zgodbo, vendar jih povezuje isti habitus, saj prebivajo v istem univerzumu posameznega dela. Umetnik prefinjeno vzporeja javno dogajanje z zasebnim in manevrira naš pogled od trgov, ulic, narave med intime domov. S harmonijo fragmentiranih prizorov tako odstira tančice družbe. Vsebinski in formalni kontrasti na slikah izpostavijo tudi vsakdanje antagonizme; tako množica vzpenjajoča se na Čudežno goro pripoveduje o družbeni razslojenosti, zaradi idiličnih pokrajin v ozadju pa so ekološka in druga razdejanja v prvem planu še bolj izstopajoča. Kljub temu da so slike postavljene v pokrajino, torej odprt prostor, dela vzbujajo neprijeten tesnoben občutek vseprisotnega nadzora. A nadzorniki niso le droni, kamere in uniformirani posamezniki, marveč smo tudi gledalci tisti, ki s svojim pogledom opazujemo (in sokreiramo) celotno dogajanje.

Razstavljena dela Staša Kleindinsta lahko tako vizualno kot vsebinsko povežemo s tradicijo nizozemskega renesančnega slikarstva Pietra Bruegela st., ter jih postavimo v linijo angažirane različice kritičnega realizma kot ga najdemo tudi v Jugoslaviji zlasti v obdobju pred drugo svetovno vojno. Realizem pomeni več kot le umetnosten slog in je več kot le stilistična oznaka. Ne gre le za mimetično posnemanje realnosti, saj so pogledi na stvarnost različni in prav tako se razlikujejo vzgibi, zakaj jo upodabljati. Realizem predstavlja tudi strategijo kritičnega naslavljanja socialnih, ekonomskih in političnih razmerij in razkriva umetnikov odnos do sveta.

Sodeč po naslovu razstave Ne(pre)poznano umetniška dela lahko sicer beremo le kot upodobitve nekega drugega kraja in časa, umetnikove domišljije ali celo distopične prihodnosti. V resnici pa nam avtor postavi težko, a legitimno vprašanje: ali je to, kar vidimo, res nekaj, česar ne poznamo, ali zgolj ne želimo prepoznati.
Upodobljena na Kleindienstovih delih ni le neizbežna prihodnost, v kateri bo neko izredno stanje vseprisotnega nadzora, vojske na ulicah in ekoloških katastrof postalo vsakdanje, temveč lahko v njih uzremo odseve lastne sedanjosti. Dela z naslovoma Spomenik svobodnemu svetu ali Alien Invaders (= invazija tujcev/Nezemljanov) lahko kaj hitro asociiramo na aktualno dogajanje in ju povežemo z našim novim vsakdanjikom, ki ga zaznamujejo vsesplošno večanje nadzora, sovraštvo do tujcev in žičnate ograje.

Asta Vrečko

Staš Kleindienst (r. 1979) je leta 2009 magistriral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V svojem delu raziskuje izvor, reprezentacijo in naturalizacijo oblasti. V tem kontekstu ga zanimajo tudi mehanizmi v ozadju sistema sodobne umetnosti, še posebej produkcija vrednosti in vmeščanje umetniške produkcije znotraj zgodovinskih kontekstov in diskurzov. Deluje predvsem v mediju slikarstva, risbe in videa.

Asta Vrečko, doktorica umetnostne zgodovine in raziskovalka na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter članica Inštituta za delavske študije.

Program Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E. podpirata Ministrstvo za kulturo RS in MOL, Oddelek za kulturo.
Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. je član Asociacije – društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti in mednarodne mreže CLUSTER.