Foto: Nika Erjavec / Arhiv Galerije P74
10. 11. – 8. 12. 2026
Galerija P74
______
Ob vstopu v ambientalne postavitve Nike Erjavec, najprej prepoznamo materiale, iz katerih so sestavljene: valovite kritinske plošče, aluminij, beton, cevi, elektronika in suhe rastline. V njih se srečujeta umetno in naravno, industrijsko in organsko. Olesenele rastline, ki na prvi pogled delujejo kot mrtva narava, so nabrane na območjih tretje krajine – v navidez zanemarjenih prostorih, kjer se v odsotnosti človeka, razrašča (nepričakovano) raznoliko življenje. Našteti elementi se povezujejo v hibridbe objekte, preko katerih avtorica z uporabo zvoka, vibracij in svetlobe ustvarja večplastne čutne situacije. Posameznik znotraj njih postane eden od soustvarjalcev dogajanja, ob čemer sta izpostavljeni njegova zmožnost, način gledanja in zaznavanja okolice.
Aktualna razstava sodi v okvir Nagrade skupine OHO, umetnica pa v tokratni postavitvi nadaljuje zanimanje za vprašanja posesti, nadzora in motnje. To so bilo prisotne tudi v nagrajenem projektu Mot(e)nje posesti (2025), kjer je gibanje obiskovalca spremenila v poseg, ki sproži odziv instalacije. Telo, ki vstopi v prostor, postane del sistema, v katerem vsaka prisotnost spreminja delovanje in zaznavanje drugih. Materiali, ki jih umetnica uporablja, nosijo specifično likovno materialnost, hkrati pa je njihova oblika ključna za soustvarjanje čutnih učinkov: zvok se spreminja glede na material, obliko in površino, ki ga prenaša, svetloba glede na “ovire” ob katerih se lomi – dražljaji brezkompromisno vstopajo v naš zaznavni sistem. Svetloba, vizualno najbolj opazen element postavitev, namreč ni zgolj sredstvo osvetljevanja, temveč aktivni dejavnik zaznavanja, ki lahko podobo hkrati razkrije in zakrije. Utripanje, svetlobni odsevi in tako imenovani glitchi razkrivajo razkorak med tem, kar gledamo, in tem, kar dejansko zaznamo. Naša čutna izkušnja ni neposreden odsev zunanjega sveta, temveč se oblikuje skozi fiziološke omejitve in načine, kako živčni sistem obdeluje dražljaje.
Zvočno komponento del gradi preplet vnaprej posnetih zvočnih krajin iz različnih urbanih območij in območij tretje krajine ter zvokov, ki nastajajo neposredno znotraj instalacije same. Zvok torej ni zgolj dokument izbranega kraja, temveč postane posledica materialnih odnosov znotraj postavitve. Znotraj tega posebno mesto zasedajo tudi mestne živali, ki se na različne načine, bolj ali manj uspešno, prilagajajo urbanism okoljem, preoblikovanim po meri človeka. Žabe, vrane in newyorški rakuni posredno na različne načine razkrivajo strategije sobivanja in odpirajo možnost drugačnega pogleda na urbano naravo, na domiselne načine prilagajanja ter prisvajanja prostora. Nika Erjavec pred nas predstavlja kompleksen sistem elementov, ki soobstajajo in se medsebojno spreminjajo, vključno z nami in našim pogledom. Svetloba, zvok in vibracija tako ne predstavljajo le formalnih izraznih sredstev, ampak omogočajo raziskovanje pogojev, pod katerimi nekaj sploh lahko postane zaznavno.
Nina Skumavc
______
Nika Erjavec (1994) je intermedijska umetnica, ki v svojem delu raziskuje vibracijo, urbano divjino in meje človeške zaznave. Ustvarja interaktivne sisteme kinetičnih, svetlobnih in zvočnih instalacij, ki se ukvarjajo s percepcijo, razmerji moči ter našim odnosom do okolja. Leta 2021 je magistrirala na oddelku za kiparstvo, pred tem je diplomirala na oddelku za unikatno oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Nika Erjavec je prejemnica nagrade skupine OHO 2025. V zadnjih desetih letih je razstavljala na več samostojnih in skupinskih razstavah v sloveniji in v tujini. Nazadnje se je predstavila Septembra 2026 na skupinski razstavi Something’s glitching in the house v New Yorku. Od leta 2026 je redno zaposlena kot asistentka na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani na katedri za video, animacijo in nove medije. V Ljubljani ima dve stalni postavitvi; interaktiven svetlobni ambient Celične pokrajine v paviljonu pred UKC (2024, sodelovanje Prostorož, UKCL in Forum Ljubljana) in interaktivno zvočno instalacijo V/posluh na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, ki je nastala v soavtorstvu z Dorotejo Erhatič leta 2022.