Matjaž Hanžek, Objekt, 1982
Tadej Pogačar, Dunaj, Bratislava, 1980
5. – 21. 11. 2026
Institut za sodobno umetnost, Zagreb
_____
Vljudno vabljeni na odprtje razstav Matjaža Hanžka Nekaj povsem drugega (včasih me mika, da bi odšel) in Tadeja Pogačarja Norec na hribu (brez besed), v Institut za sodobno umetnost, Trg kralja Tomislava 20, Zagreb, 5. 11. 2026 ob 20.00 uri.
Pred odprtjem vas ob 19.00 uri vabimo na predstavitev novih tiskovini in publikacij Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E. in Matjaža Hanžka.
_____
Majaž Hanžek (1949) je vizualni umetnik, pesnik, sociolog in politik. Leta 1977 je diplomiral na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, nato je delal na Inštitutu za družbeno planiranje. Kot pomemben predstavnik domače neoavantgarde je ustvaril najobsežnejši in najraznolikejši opus konkretne in vizualne poezije pri nas. Njegov opus v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih zaznamujejo raznoliko in odprto eksperimentiranje; od prvih objav poezije v študentskem časopisu Tribuna do sodelovanja v skupini OHO, urejanje časopisa Problemi, delo na Radiu Študent, vodenje Škuca. Objavil je več knjig: Prostorska knjiga (1967), Štiri pesmi (1967), Iščemo pesmi, kje so (1969), Perica reže raci rep z Alešom Kermaunerom, Markom Pogačnikom, Tomažem Šalamunom, Francijem Zagoričnikom, I.G. Plamnom, Milenkom Matanovićem, Vojinom Kovač – Chubbyem, Slavojem Žižekom (1969.), Osnutki (1972.), 61 tekstov (1977.), Odprimo okna, zažgimo stare cunje (eseji, 2011.). Sodeloval je na več skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini.
Umetniška produkcija Matjaža Hanžka je raznolika, zapletena in večstranska. V začetku skeptična, cinična in destruktivna, je vedno zagovarjala jezik kot svoj primarni medij. Hanžkova vizualna poezija je večkrat presegla okvire knjige, časopisa ali tiskanega materijala, da bi vstopila v realen prostor kot objekt ali intermedijski projekt. Zaobšel je institucionalne oblike prezentacije in razvil nove neformalne oblike komunikacije. Sodeloval je s skupino OHO (vizualna poezija, javne akcije, video in knjige umetnika), kasneje je bil aktiven prvenstveno v krogih kontrakulture.
_____
Tadej Pogačar (1960) je vizualni umetnik in ustanovitelj Centra in Galerije P74 in Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E. v Ljubljani. Diplomiral je na Oddelku za etnologijo in Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1988 je diplomiral še na Akademiji za likovno umetnost, kjer je končal tudi postdiplomski študij. V zadnjih treh desetletjih je intenzivno razstavljal v najpomembnejših razstaviščih doma in v tujini mdr., v Galeriji MC, New York (2025), Cukrarni, Ljubljana (2023), Institutu za suvremenu umjetnost, Zagreb (2022), Galeriji Michaela Stock, Dunaj (2020); Edit Russ Haus für Medienkunst, Oldenburg (2019), na 49. beneškem bienalu (2001), 3. umetnostnem bienalu v Tirani (2005), 2. umetnostni bienale v Pragi (2005), 27. umetnostni bienale v São Paulu (2006), 10. umetnostni bienale v Istanbulu (2007), 2. bienalu Kanarskih otokov Santa Cruz de Tenerife (2009.), 11. arhitekturni bienale v São Paulu (2017), na Manifesti 1 v Rotterdamu (1996).
Tadej Pogačar je mednarodno priznan umetnik, ki raziskuje skrite fenomene, družbene prakse in odnose. V svoji postkonceptualni praksi izkorišča intervenistične in kritične raziskovalne metode ter uvaja participativne in kolaborativne prakse. V letu 1990 je ustanovil Muzej sodobne umetnosti, ki ga je leta 1993 preimenoval v P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti,
Njegova aktualna razstava predstavlja najzgodnejši seriji fotografij ZOO (1979) in Dunaj, Bratislava (1980). Serija ZOO kaže slike ujetih živali, katerih naravno okolje je spremenil človek in hkrati prevzel odgovornost za njihovo preživetje. To je oblika muzejske instalacije v kateri so živali muzejski eksponati in v kateri prevlada estetska fascinacija.