Tomaž Furlan: Tik pred klikom

17. 3. – 8. 4. 2026
SKC Korotan, Dunaj

______

Središče umetniške prakse Tomaža Furlana od samega začetka vključuje teme, ki govorijo o odnosu med človekom in (njegovim) okoljem ali natančneje, o posamezniku (delavcu) in njegovi vpetosti v različna razmerja ter sisteme. Preko umetniških del na eni strani reflektira družbeno dinamiko, civilizirano okolico in njene pripomočke, hkrati pa ga zanima tudi osebni pogled povprečnega posameznika in možne razsežnosti, popačenosti, ki se zgodijo znotraj individualne interpretacije. Razstava Tik pred klikom združuje dve starejši in najnovejši sklop del, kar kaže na spremembe, ki jih v zadnjih letih opažamo v avtorjevem načinu dela, estetiki in vsebinskih poudarkih. Kljub temu avtorjeva umetniška produkcija ohranja značilni pečat konceptualnega, participatornega in humornega.

Dve od razstavljenih del sta iz serije Wear, ki jo avtor ustvarja že iz časa študija, natančneje od leta 2005 – konkretno gre za Wear XIII (2013) in Wear XVIII (2014). Če vemo, da se je serija začela z videoperformansi (in brez objektov), lahko prav ti dve deli označimo kot pomemben premik pozornosti v prid k objektu ter spremembo statusa gledalca v uporabnika in soudeleženca. Wear XIII sestavljata objekt – stol in video, na katerem lahko gledamo umetnika med demonstracijo uporabe objekta. Stol je narejen tako, da ga tisti, ki sedi, uporablja za brcanje ljudi pred njim, z vsako brco (tudi, če je ta v prazno) pa se stol premakne naprej. Izvajanje nesmiselne geste v galerijski prostor vnaša igrivost in sproščenost, dvojnost vlog, ki jih lahko zaseda obiskovalec, pa sugerira razmislek o odnosih moči in delu samem (aktivnosti). Na drugi strani Wear XVIII video popolnoma ukine in v središče postavi objekt, ki zanika klasično umetniško nedotakljivost. Delo namreč sestavlja površina iz avtomobilske pločevine (pokrovov), čez katero se gledalec sprehodi. Načrtno je zgrajena tako, da pri tem povzroča tudi zvok – hrup. Interaktivno igrišče posameznika postavi v neposreden, fizičen stik z delom, hoja po umetnini pa ne odpira le vprašanje razmerja do umetniškega dela, temveč tudi njegove vrednosti.

Najnovejši sklop del z naslovom Tumbler (2026) ohranja participatorni moment, vendar se od kolektivne, družbene izkušnje osredotoča na osebno, intimno. Objekti niso narejeni iz odpadnega materiala, temveč iz kamnov; prav zaradi slednjega in tudi samega načina izdelave ti objekti posledično bolj spominjajo na klasične skulpture. Viden odtis rok gledalca nagovarja, da se kamna tudi sam dotakne, ob tem pa doživi presenečenje – na otip ne začuti pričakovano hladnega kamna. Objekt taktilne narave preko individualne interakcije (z dotikom) sugerira kontemplativno doživetje. Proces nastajanja del ter njihova izkušnja izhajata iz razmisleka o potrošništvu in socialnih interakcijah, med katerima so meje v sodobnem svetu izrazito zabrisane. Na kaj se nanaša “klik” v naslovu? Lahko sklenemo, da je posameznik neobhodno vpet v družbeno (in produkcijsko) rutino, ki se je uspešno integrirala tudi v zasebni prostor. Kljub vsemu je ta bolj kot na zunanje sistemske mehanizme navsezadnje vezana na posameznikovo izbiro, ki se zdi osebna in svobodna.

Nina Skumavc

______

Tomaž Furlan je diplomiral iz kiparstva na ALUO v Ljubljani. Leta 2012 je prejel nagrado skupine OHO in leta 2017 priznanje Riharda Jakopiča. Predstavil se je na več razstavah pri nas in v tujini: Videospotting in Videodokument, Gallery 3,14, Bergen Norway (2008); Limited acces II, Parkingallery, Tehran (2009); In the loop: Contemporary EU video art, Washington USA (2010); Manifesta 9, Genk Belgija (2012), Biennal Exhibition; U3 – 7. trienale slovenske sodobne umetnosti, MSUM (2013); Kiparstvo danes, Center sodobne umetnosti Celje (2012); Bienale Port Izmir 3 – IT’S ENOUGH!, Izmir, Turčija (2014); Tomaž Furlan, Wear, Museum of Contemporary Art, Rochechouart, Francija (2015); Sesto Award 2015, San Vito al tagliamente, Italija (2015); Krize in novi začetki: Umetnost v Sloveniji 2005–2015, MSUM (2016); WEAR, Galerija Ravne, KGLU, Slovenj Gradec (2016); Zajtrk na jutranjem vlaku, Galerija ŠKUC (2019); Do jutra, Galerija Alkatraz (2020); Under the Surface, Art fair ARCOMadrid, Španija (2020) – sodelovanje z Galerijo P74; Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki (2021); Mati vseh bojev, Mesta galerija Ljubljana (2024); Priročnik, Muzej Škofja Loka (2025); A dela?, Hiša kulture Pivka (2026).

______

Produkcija: Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. / Galerija P74, Ljubljana
V sodelovanju s SKC Korotan, Dunaj.