Foto: Špela Škulj
3. – 23. 4. 2026
Galerija P74
Vljudno vabljeni na brezplačno javno vodstvo po razstavi Špele Škulj 1982 v Galerijo P74 v četrtek, 16. 4. 2026 ob 17.00 uri.
Po razstavi bo vodila umetnica.
>Zaključno javno vodstvo po razstavi bo v četrtek, 23. 4. 2026 ob 17.00 uri.
______
Glavnina del Špele Škulj, ki jih poznamo, je narejena v medijih fotografije, videa in instalacije, pri čemer pa ne prideta zadosti do izraza njena tehnična spretnost in iznajdljivost. Že od nekdaj jo zanima delovanje različnih stvari, pridobivanje novih znanj ter spajanje različnih medijev – slednje je najbolj vidno v projektu Stvari, ki jih ne naredimo (del projekta Nič, 2021), ki briše žanrske meje in sočasno izkorišča vizualno, performativno in tehnološko. Tokratna razstava z naslovom 1982 združuje dve postavitvi – kinetično skulpturo ter instalacijo, pri čemer slednja vsebuje participatorne elemente. Obe govorita o različnih vsebinah, katerim je skupen premislek o kavzalnosti, o principu vzroka in posledice.
Zakon vzajemnega učinka, poljudno imenovan zakon akcije – reakcije je eden temeljnih fizikalnih zakonov in se lahko aplicira na marsikaj, tako v svetu narave kot tudi v svetu človeka. Znotraj postavitve je izpostavljen posnetek gola iz nogometne tekme leta 1982, ko je hrvaški klub Dinamo Zagreb postal prvak SFRJ. Video predstavlja del kinetične skulpture, ki deluje po principu verižne reakcije – vsak od vključenih elementov torej narekuje premik naslednjega. Zakaj ravno 1982? Avtorica v projektu do neke mere nadaljuje razmislek o iskanju lastnih korenin (Teža zapuščine, 2022) ali natančneje, o umeščanju sebe v svet, v katerem živi. Kot izhodišče in subjekt uporabi svojo letnico rojstva in razmišlja o tem, kaj se je v tem času spremenilo, katere stvari se ponavljajo, kakšno je stanje danes.
V letu 1982 je odkrit prvi računalniški virus. Začne in tudi konča se Falklandska vojna. Prvič poleti letalo Boeing 757. Z vdorom Izraela v južni Libanon se prične Libanonska vojna. Zgodi se najdaljši lunin mrk v dvajsetem stoletju (delni traja 236 minut, popolni pa 106 minut). V Nemčiji je izdelan prvi kompaktni CD predvajalnik. V Teksasu (ZDA) se zgodi prva usmrtitev z injekcijo. Mehika sporoči, da ne more odplačati zunanjih dolgov, kar sproži dolžniško krizo, ki se hitro razširi po Latinski Ameriki. Monaška princesa Grace umre za posledicami prometne nesreče. Kitajska kot prva država preseže število prebivalstva ene milijarde. Nogometna tekma, ki jo avtorica izpostavi, je uporabljena po principu populističnega pripomočka, ideje, da lahko govorimo o trenutnem dogajanju v svetu. Izrael napade Gazo, Izrael napade Iran, Iran napade Izrael, Amerika napade Iran… Kaj sledi? Čeprav kot posamezniki poskušamo delovati kar se da funkicionalno in smiselno se v svetu stalno srečujemo z nesmisli. Z dejanji sicer poskušamo ustvariti prostor za pozitivne spremembe, kljub temu pa te poskuse (največkrat) lahko označimo zgolj kot stvari, ki jih počnemo, da se počutimo bolje.
______
Špela Škulj (1982) je vizualna umetnica, ki ustvarja v polju sodobne fotografije in videa. Večkrat naslavlja temo ekologije in nepovratnega vpliva človeka na okolje, pri čemer zagovarja posthumanistični pogled na svet, skozi katerega raziskuje vprašanje samote in občutke nesmiselnosti človeškega obstoja v sodobnem svetu. Svoja dela je predstavila na samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini, med drugim v Moderni galeriji, Galeriji P74, Galeriji Photon, +MSUM, Centralni postaji Maribor, AQ Galeriji v Celju in Chef d’Oeuvre v Osaki na Japonskem. Je dvakratna izbranka natečaja Drugačni svetovi: Mlada sodobna fotografija (2014, 2017) in zmagovalka natečaja za fotoknjigo galerije Photon (2016) ter dvakratna nominiranka za nagrado skupine OHO (2019, 2022). Poleg avtorskega dela deluje tudi kot oblikovalka svetlobe v gledališču. Živi in dela v Ljubljani.