Jakob Savinšek, Laž, patiniran mavec, 1957
December 2025
Galerija P74
_____
Laž je neresnična izjava s katero namenoma zavajamo javnost. V moderni zgodovini je bila sintagma velika laž načrtno uporabljena za popačenje resnice v času pred drugo svetovno vojno. Adolf Hitler je Žide označil za velike lažnivce, to tehniko so uporabili nacisti in Joseph Goebbels. Svet postaja vse temnejši. Njegovo negotovost, relativnost in pomanjkanja lastnih stališč, ni težko omamiti s podobami vsiljenih dvomov. Polja laži so široka in zadevajo vse sfere družbenega življenja, najočitneje v političnem življenju. Gre za novo epistemologijo dvoma, ki z retoriko osebnih žalitev nikoli ni skrival, da je zgolj oblika diskreditacije.
Podobno je bilo dogajanje v času nedavnih ameriških volitev. Širitev lažnih novic in dezinformacij je omogočil razvoj novih tehnologij in umetne inteligence. Čeprav se je sam termin vzpostavil šele leta 2012, je že od nekdaj del medijske sfere. Razprava o lažnih novicah in dezinformacijah se je dokončno globalizirala prav z Donaldom Trumpom.
Tkivo civiliziranih družb tvorijo mreže družbenih institucij, tudi muzejev, ki odpirajo razpravo o njihovi vlogi, reviziji zgodovine, kolonizaciji umetnosti ipd. Nedavno prevedena knjiga Brutalni muzej Dana Hicksa, je politični manifest, ki poziva odgovorne k prekinitvi lažnih praks, s katerimi je zahod opravičeval krvavo kolonialno zgodovino. Brutalni napad, ki se je zgodil po bruseljski konferenci leta 1874, ko se je Velika Britanija zavzela za »humanizacijo vojne« je v zgodovino zapisan kot nasprotje vseh humanističnih pobud, saj gre za enega najbrutalnejših napadov na afriška ljudstva. Ta publikacija je nedvomno vzpodbudila razpravo o družbeni vlogi muzejev nekoč in danes ter njihovo neposredno povezavo s politiko
Aktualna razstava Laž sopostavlja periferna dela popularne kulture, glasbe, moderne umetnosti in sodobne umetnosti – od petdesetih let dvajsetega stoleta, do danes.
Jakob Savinšek velja za enega pomembnejših ustvarjalnih talentov v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Laž iz leta 1957, ki jo hrani v svoji zbirki Moderna galerija Ljubljana, je relief v patiniranem mavcu in uspešno materializira izbrano emotivno stanje.
Nina Simone je ena najvplivnejših izvajalk jazz glasbe, kabareta in R&B žanrov v 20. stoletju. Skladbo Mississippi Goddam (1965) je poimenovala za svojo prvo, ki govori eksplicitno o državljanskih pravicah. Nastala je v navalu besa in sovraštva, ko je izpodbijala vsiljeno lažno prepričanje, da se lahko rasni predsodki spreminjajo zgolj počasi, po stopnjah. Pozvala je k takojšnji akciji. Mississippi Goddam je neposreden odgovor na rasno motivirane umore Emmett Till in Medgar Evers v Mississippiju in umore v Birminghamu, kjer so umrli štirje črni otroci.
Medijsko napoved Slovenske tiskovne agencije (STA), ki je bila objavljena na spletnem naslovu 24ur.com na predvečer odprtja 49. Beneškega bienala je ekipa projekta Absolute One izkoristila za intervencijo v sistem in imena sodelujočih umetnic in umetnikov lažno spremenila. Ta zamenjava imen ni bila naključna, saj z njo izpostavljajo prikrito razmerje sil in odnosov.
Henry Lawrence Garfield, znan kot Henry Rollins, je ameriški pevec, pisatelj, umetnik govorjene besede, igralec, komik in voditelj. Po nastopu v kratkotrajni hardcore punk zasedbi State of Alert leta 1980 je Rollins od leta 1981 do 1986 vodil kalifornijsko hardcore zasedbo Black Flag, Po razpadu skupine je ustanovil založbo in glasbeno založbo 2.13.61 in ustanovil skupino Rollins Band. Njegova skladba Liar (1994) in spremljajoči video sta mojstrska primera materializacije narcisističnega manipuliranja, projeciranja in ograjevanja. Verzi govorijo s perspektive manupulativnega lažnivca, ki vedno znova uživa v tem, da druge zavaja, ko jih je z lažnim sočutjem in prijateljstvom zvabil bližje:
..Ker sem lažnivec, ja, lažnivec sem
Um ti bom raztrgal, dušo ti sežgal
Spremenil te bom v sebe, spremenil te bom v sebe,
Ker sem lažnivec, lažnivec, lažnivec.
Novo delo Jožeta Baršija načenja razmerje med resnico in lažjo ter njenim izrekanjem. Izjava ”vedno lažem” postavlja pod vprašaj avtoriteto in tako spodbuja poslušalca k lastnemu razmisleku. Po drugi strani pa je izjava kontroverzna, saj besedica ”vedno”, ki naj bi poudarila to, da vedno lažem, če jo sprejmemo kor resnično, negira izjavo, saj, če naj ji verjamemo in je tako resnična, izjava ”vedno lažem” ni resnična.
_____
Kustos projekta: Tadej Pogačar
Zahvala Moderni galeriji Ljubljana za objavo fotografije skulpture Laž Jakoba Savinška, ki jo hranijo v svoji zbirki. Avtorja fotografije sta Lado Mlekuž in Matija Pavlovec.