slo | eng

Center in Galerija P74

Sound Explicit 2022

Prizorišče: Cukrarna, Poljanski nasip 40, Ljubljana
Organizator: Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. / Center in Galerija P74

Vstopnina: dnevna 8 EUR, festivalska vstopnica 18 EUR


 

PONEDELJEK, 12. 9. 2022, ob 20.00

Vitja Balžalorsky, kitara in efekti
Tilen Lebar, saksofon in elektronika
Jasper Stadhouders, kitara

—————-

VITJA BALŽALORSKY (1986) je ljubljanski kitarist, producent in programski vodja glasbenga cikla solo koncertov Ropotarnica v galeriji Škuc. Njegov glasbeni izraz sega od jazza, elektronike, trših alternativnih glasbenih zvrsti, noisa, pa do improvizirane ter eksperimentalne glasbe. Sodeloval je v zasedbah Balžalorsky/Drašler 3o, Kombo Zlatka Kaučiča, Orkester brez meja, Buche 4 in Borghesia. Zadnje obdobje je bil najbolj dejaven v zasedbah Carnaval, The B. Bees, Litošt ter Olfamoštvo, od jeseni 2017 pa je postal član zasedbe Laibach, s katero redno koncertira ter ustvarja znotraj kolektiva. V letu 2015 je premierno predstavil svoj solo projekt na 57. Jazz Festivalu Ljubljana, ki je kasneje izšel kot samostojen live album pri založbi Zvočni Prepihi.

 

TILEN LEBAR (1993) je saksofonist, skladatelj in improvizator ter eden tistih mladih glasbenikov, ki segajo onkraj svoje prvotne vloge interpreta, instrumentalista. Po končanem Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru, diplomskem in magistrskem študiju saksofona v razredu Matjaža Drevenška in Mihe Rogine, izpopolnjevanju v razredu Raafa Hekkeme in Larsa Niederstrasserja, je opravil magistrski študij kompozicije na Kraljevem konservatoriju v Den Haagu na Nizozemskem v razredih Petra Adriaansza, Cornelisa de Bondta in Guusa Janssena. V Lebarjevi glasbi lahko opazujemo posebno pozornost do individualnih instrumentalnih tehnik in njihove barvne skladnosti, temeljito poznavanje tradicije zahodne umetne glasbe in hkrati eksperimentalnih tokov. Njegova dela so bila izvedena na festivalih kot so ISCM Svetovni glasbeni dnevi, Gaudeamus Muzieweek, Leicht uber Linz, Forum Nove Glasbe, ISC Svetovni kongres saksofona in med drugimi Opera Forward Festival.

JASPER STADHOUDERS (1989) spada v mlajšo generacijo nizozemskih improvizatorjev. Odkar se je iz rodnega Tilburga preselil v Amsterdam je eksplodiral v morje tamkajšnje mednarodne glasbene scene. Igral je v skupinah, kot so PolyBand, Blood Cloud, Cactus Truck, Spinifex, Made to Break, Shelter, Balconies in izvedel uspešne turneje po Evropi, severni Ameriki, Rusiji, Etiopiji, Indiji, Japonski, Mehiki in Argentini. Zaradi svoje naravne muzikalnosti in improvizacijske fleksibilnosti je postal eden najbolj iskanih kitaristov na Nizozemskem. Njegovo delo je zabeleženo na več kot tridesetih izdajah založb, kot so Trost, Not Two, TryTone and Audiographic. (Foto: Andy Moor)

 

 


 

TOREK, 13. 9. 2022, ob 20.00

Rok Zalokar, klavir
Andrej Kobal, modularni sistem sintetizatorjev in granurise
Kaja Draksler, klavir

—————-

ROK ZALOKAR (1990) je pianist in skladatelj iz Ljubljane. Po letih študija in življenja v Rotterdamu in Kobenhavnu, je zdaj pomemben akter Ljubljanske (ob)jazzovske scene. Poleg solo glasbenega udejstvovanja in vodenja svojih skupin, tudi kurira serijo odprtih jam sešen večerov Impronedeljek v Kinu Šiška. Od leta 2013 je Rok kot (so)vodja zasedb izdal že enajst albumov z avtorsko glasbo pri založbah RTV ZKP, Celinka, ZARŠ, Kamizdat in Modigo. Njegovo delo ni ostalo neopaženo, poleg rednega igranja na domačih in tujih festivalih je prejemnik Jazzona za najboljšo kompozicijo in izvedbo ter mednarodne nagrade Erasmus Jazz Prize. (Foto: Nada Žgank)

 

 

ANDREJ KOBAL (1981) deluje na številnih področjih glasbenega ustvarjanja, med njimi najbolj izstopa oblikovanje po meri narejenih elektronskih virtualnih inštrumentov. Za zvočno oblikovanje uporablja glasbeno programsko okolje Max MSP s katerim izdeluje lastne virtualne inštrumente ter tako oblikuje unikatne zvočne stvaritve. Na Sound Explicit se bo predstavil z njegovo stvaritvijo “Granurise”, napravo, ki uporablja granularno sintezo kot osnovo za oblikovanje zvoka. Ta njegov izum je dobil velik mednarodni odziv, bil je izbran med desetimi najbolšjimi virtualnimi sintetizatorji v letu 2020, Andrej pa ga je med drugim predstavil tudi na Harvard Music Department v ZDA.

 

 

KAJA DRAKSLER (1987) je v Kopenhagnu živeča slovenska pianistka in skladateljica, ki je nase opozorila že z njenim debitantskim albumom “The Lives of Many Others”, ki je izšel pri založbi Clean Feed leta 2013. Album je požel pozitivne kritike uglednih publikacij in ji koval pot v številna sodelovanja. Kaja se je v Sloveniji predstavila že s svojim oktetom in novejšim triom “Punkt, Vrt, Plastik” z basistom Petrom Eldhom in bobnarjem Christianom Lilingerjem, na Sound Explicit pa bo predstavila novo glasbo za solo klavir, ki se osredotoča na mikrotonalne zmožnosti. (Foto: Sara Anke)

 

 


 

SREDA, 14. 9. 2022, ob 20.00

Kristijan Krajnčan, čelo
Ida Hiršenfelder, elektronika
Ernst Reijseger, čelo

—————-

KRISTIJAN KRAJNČAN (1986) ki nenehno premika meje in združuje različne umetniške oblike, se je uveljavil kot eden najplodovitejših in najizrazitejših evropskih umetnikov svoje generacije. Virtuoz na bobnih in violončelu, skladatelj in filmski ustvarjalec se že dolgo ne more več uvrstiti v en sam predal z etiketo. Nenehno raziskuje nove paradigme in si prizadeva prepletati starodavne zgodbe s sodobnimi ustvarjalnimi tehnikami. Edinstven glas mu je prinesel mednarodno priznanje s številnimi nagradami na vseh področjih njegovega ustvarjanja. Do leta 2022 je s projektom Drumming Cellist izdal štiri albume: DrummingCellist (2017), na katerem je za klasično violončelo in solo bobne priredil Bachovo drugo violončelsko suito in Fratres Arva Parta; Abraxas (2019), sestavljen iz izvirne glasbe, ki so jo navdihnile svetovne mitologije in dela C. G. Junga; Floating Sand (2021), sodelovanje z Big Bandom RTV Slovenija, ki ga vodi njegov oče Lojze Krajnčan; in prihajajoči Zabučale gore / The Mountains Roared (2022), na katerem je slovenska ljudska glasba na novo zasnovana skozi sodobne klasične in improvizacijske koncepte.

IDA HIRŠENFELDER je zvočna umetnica in arhivistka. Komponira potopitvene psihogeografske zvočne krajine z uporabo analogne elektronike, naredi-sama modularnih sintetizatorjev zvoka, terenskih posnetkov in računalniške manipulacije. Zanima jo bioakustika, eksperimantalna in mikrotonalna glasba. Bila je članica zvočnega kolektiva Theremidi Orchestra (2011–2017), trenutno pa je članica skupine Jata C, ki raziskuje biakustiko in zvočne ekologije. Njena samostojna albuma Noise for Strings, Vol. 1 (2019) in Noise for Strings, Vol. 2 (2020) sta izšla pri založbi Kamizdat. Trenutno študira Sonologijo na Kraljevem konservatoriju v Haagu. (Foto: Video still by Adam Mulalić. Kamizdat Rentgen, 2020)

 

 

Violončelist in skladatelj ERNST REIJSEGER je ustvarjalni partner filmskih in gledaliških ustvarjalcev, igralcev, pripovedovalcev, pesnikov, plesalcev, didžejev, slikarjev, kiparjev, fotografov, steklarjev, izumiteljev, športnikov in konjev. Reijseger spreminja žanre. Njegova glasbena sodelovanja vključujejo improvizirano in jazzovsko glasbo (Harmen Fraanje, Han Bennink, Misha Mengelberg, Steve Lacy, Uri Caine, Deborah Brown), klasično in baročno glasbo (Yo Yo Ma, Giovanni Sollima, Erik Bosgraaf, Dutch Wind Ensemble, Forma Antiqua) ter tradicionalno glasbo (Trilok Gurtu, Tenore e Concordu de Orosei, Groove Lélé, Nana Vasconcelos, A Filetta, Mola Sylla, Ceylan Ertem). Poleg koncertov je Reijseger ustvaril glasbo za 12 filmov Wernerja Herzoga (npr. Beli diamant, Jama pozabljenih sanj) in film Walking Out Alexa in Andrewa Smitha. Reijsegerjev katalog obsega več kot 200 albumov. Reijsegerjev prvi mednarodno distribuirani solo album je bil Colla Parte (1997). Od leta 2021 Reijsegerjeva glasba in videoposnetki izhajajo pri njegovi založbi Spring Music, ki je na voljo na vseh digitalnih platformah.


Organizator:

Zavod P.A.R.A.S.I.T.E.
Center in Galerija P74, Trg prekomorskih brigad 1, 1000 Ljubljana
Vodja projekta: Boštjan Simon
Oblikovanje: Vesna Bukovec
V sodelovanju z: Muzej in galerije mesta Ljubljane, Cukrarna
S podporo: Mestna občina Ljubljana – Oddelek za kulturo, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije