slo | eng

Center in Galerija P74

Sound Explicit 2005

Borut Savski – Oko kot instrument
Sreda, 20. 4. 2005 ob 20.00 uri

Uvod=koncept:
Pred letom dni je nastala ideja o poganjanju zvoka s pomocjo ocesa. Princip je dovolj enostaven, da se je dalo malo poigrati se z gradnjo ustrezne protetike. Zvok bomo poganjali v vseh smereh: levo, desno in naokoli… (pa tudi gori doli po tonfrekvencnem spektru). Za oddih bomo dodali se muziciranje s pomocjo najnovejse novodobne razlicice indijskega klasicnega instrumenta sitarja. V obeh primerih mi bo pomagal tudi racunalnik Turboslav, ki bo srce (“engine”; sl: stroj) sistema (sl: ustroja). Kaj pa bi zadeva (lahko) pomenila? Kot obicajno je bila tudi tokrat na prvem mestu prvotnejsa ideja (miselni, namisljeni konstrukt), saj je le tako mogoce pogledati problem (-> nerazumljen objekt) se s kaksne druge strani. Tokrat je bil to problem opazovalca in opazovanega, kadar je opazovani clovek sam. Gre torej za koncept Jaza. Ta je osamosvojeni miselni konstrukt, ki lahko opazuje druge (“kako so neumni!”) in/ali sebe samega (“kako sem neumen!”), hkrati pa lahko zacuti tudi povratne informacije (zanke) in jih zvede na sebe in druge (“kako sem se lahko pokazal tako neumnega!”). Ker je bil prvotni koncept razvijan v anglescini, je nastala zveza Eye = I (Jaz = Oko, oziroma Jaz = moj pogled, oziroma: sem, kar (in kakor) vidim). V obeh jezikih pa je mozno uporabiti besedo vidim kot razumem (I see = I understand). Torej smo pri ocesu (pogledu, gledanju) nekako pri korenu cloveske biti! Predvsem v slovenskih interpretacijah je ponovno zacutiti bogastvo povratnih zank. Pomenske povratne zanke sestavljajo kompleksno resonancno polje pomenov in so vir nastanka stevilnih interpretacij (-> zgodb), ki pravzaprav sestavljajo nas Jaz.


Primož Čučnik: “Iz besede kakor iz glasbe”
Besedno – zvočni dogodek
Sreda, 15. 6. 2005 ob 20.00 uri

– kompozicija in izvedba: Primož Čučnik
– radijski signali in oblikovanje zvoka: Taj Pečnikar

Koncept:
Primož Čučnik v zivo ali vnaprej posneto branje kombinira z posnetki zvokov iz okolja, sumi, hrupi, signali radio-amaterske postaje in citati iz zgodovine zvocne poezije, eksperimentalne in sodobne klasicne glasbe. Rezultat je zvocni kolaz pesniskih in drugih tekstov, ki se po eni strani ne zeli povsem oddaljiti od semanticne vrednosti besedil, po drugi strani pa jo, v imenu celote, zrtvuje glasbi besed, ki so postavljene v nedolocljivo zvocno okolje. Zvocni dogodek poezijo postavlja v nenavaden polozaj, stran od njene pregovorne ne-slisnosti tihega branja, od glasbe pa jemlje v glavnem robove (zvoki iz okolja, sumi, hrupi). Kot instrumente Cucnik uporablja mikrofon, mesalno mizo, igrala in podobno. Projekt delno temelji na kompozicijskem nacelu nakljucja avantgardnega skladatelja Johna Cagea in ideji o organizaciji teksta. Je poskus dialoskega preseganja mej med zvocnim in besednim.

Biografija (izbor):
Primož Čučnik, je do sedaj izdal naslednje knjige:
– Dve zimi/Two Winters, Aleph 1999 (pesniska knjiga)
– Ritem v rôkah/Rhythm in the Hands, CSK 2002 (pesniska knjiga)
— Oda na manhatnski aveniji/Ode on the Manhattan Avenue, Serpa 2003 (soavtorstvo: Gregor Podlogar in Ziga Kariz)
— Akordi/Chords , Serpa 2004 (pesmi)
— Mi se vrnemo zvecer/We come back in the Evening , Beletrina 2004 (antologija, ur. Matevz Kos)

Kot urednik Čučnik dela pri reviji Literatura in je ustanovitelj zepne zalozbe Serpa .

Cucnikovo eksperimentiranje z zvokom in govorjeno besedo se je zacelo v sodelovanju z glasbenikom Tomazem Gromom pri projektu Dvojnik , ki je bil leta 1999 izdan tudi na zgoscenki. Sodelovanje z Gromom se je nadaljevalo na kompilacijski zgoscenki Koscek hrupa in scepec soli, ki je izsel leta 2003 v zalozbi KUD-a France Preseren.

Cucnik in Grom sta interakcijo govorjene besede in eksperimentalne zvocne slike realizirala v zivo se ob vecih priloznostih (predstavitev knjizne zalozbe Serpa, Metelkova 2003,…).

Ostala glasbeno-pesniska sodelovanja vkljucujejo vrsto nastopov z Tomazem Gromom in Taom G. Vrhovcem Sambolcem ter Sasom Kalanom.


Institute for Transacoustic Research: Zero Bending
Zvočni otvoritveni performans Jörga Piringerja in Nikolausa Ganstererja
Torek, 11. 10. 2005, ob 20.00 uri

Jörg Piringer (1974), živi na Dunaju. Je član Instituta za transakustične raziskave (Institute for Transacoustic Research) in Zelenjavnega orkestra (Das Erste Wiener Gemüseorchester). Študira na dunajski Pesniški akademiji (Curd Duca, Sainkho Namtchylak, etc). Je radijski umetnik, zvočni in vizualni pesnik, glasbenik. Magistriral je iz računalništva.
http://joerg.piringer.net

Nikolaus Gansterer živi in dela na Dunaju in Maastrichtu. Zaključuje podiplomski študij na Akademiji Jan van Eyck v Maastrichtu. Od leta 1998 se ukvarja s številnimi projekti, ki raziskujejo ‘transakustično’. Je soustanovitelj Instituta za transakustične raziskave (Institute for Transacoustic Research) in Zelenjavnega orkestra. V svojih delih se ukvarja z risbo in mapiranjem, pogosto tudi v kontekstu performansov. Njegove inštalacije so usmerjene v rekonstrukcijo procesov, ki nastajajo iz kulturne komunikcije in socialnih mrež.
http://gansterer.org