slo | eng

Center in Galerija P74

Ni miru za P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti

Ljubljana, Madrid, Reka – nato spet Ljubljana

Univerzalni parazit P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti je na poti: ob razstavah v Ljubljani in Reki – ki se vsaka na svoj način posvečata kulturni, socialni in umetniški produkciji devetdesetih let – se udeležuje mednarodnega projekta kritičnih intervencij v osrednje umetnostne institucije v Madridu. 

__________

Madrid [M]UMoCA / MADRID] UNOFFICIAL MUSEUM OF CONTEMPORARY ART, julij 2021, Madrid, javni prostor. Kustos: Tomás Ruiz-Rivas
Projekt (M)UMoCA (Neuradni muzej sodobne umetnosti) v skupno celoto povezuje več javnih umetniških intervencij in participativnih projektov. Organizator za izvedbo projektov v javnem in muzejskih prostorih ni pridobil uradnih dovoljenj, zato potekajo kot anonimne intervencije. (M)UMoCA je ob projektu razvil alternativni komunikacijski aparat, s tiskovinami, javnimi vabili ipd.

P.A.R.A.S.I.T.E. muzej sodobne umetnosti je v zadnjih desetletjih ob razstavnih projektih večkrat uporabljal gesla in slogane, ki opredeljujo njegovo strategijo delovanja. Gesla kot so To ni Amerika (2009), V P.A.R.A.S.I.T.E. zaupamo! (2004) ali Plagiat je nujni del napredka (2001) vsak na svoj način opozarjajo na neznosna družbenopolitična stanja v katera smo ujeti. Tadej Pogačar jih bo predstavil v obliki delegiranega performansa. V projektu (M)UMoCA poleg Tadeja Pogačarja in P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja sodobne umetnosti sodelujejo še Nieves Correa, Marie Gimeno, Tomás Ruiz-Rivas.

__________

SPOZNANJE! UPOR! REAKCIJA! Performans in politika v devetdesetih letih v pojugoslovanskem kontekstu, 24. junij – 3. oktober 2021, Muzej sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM). Kustosinja: Bojana Piškur

Projekt raziskave in mapiranja političnega performansa devetdesetih let poskuša osvetliti, kaj politični performans je v pojugoslovanskem kontekstu. Razstavljeno je 120 umetniških del, arhivski material ter video dela iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Kosova, Srbije, Črne gore in Severne Makedonije.

Kralji ulice Tadeja Pogačarja in P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja sodobne umetnosti so prvi primer akcije v javnem prostoru, nastale sredi devetdesetih let, ki je nastala v sodelovanju z ljubljanskimi brezdomci. Projekt izpostavlja problematiko socialnega izključevanja v novi državi. Kralji ulice so dali ime društvu in reviji brezdomcev, hkrati pa napovedali več novih javnih projektov in arhivov P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja, kot so Arhiv uličnih ekonomij, Avtonomni teritorij, P.A.R.A.S.I.T.E. ulična skulptura, CODE:RED ipd.

__________

Devetdeseta / Brazgotine, Muzej moderne i suvremene umjetnosti, Rijeka,
27. 7.–27. 9. 2021. Kustosinja: Janka Vukmir

Razstava Brazgotine je nastala iz potrebe po razumevanju umetnosti zgodnje tranzicije postsocialistične dediščine. Dela na razstavi govorijo o tranziciji, korupciji in kriminalu, vojnah, strahovih, položaju in vlogi žensk v družbi, novih nacionalizmih, prisilnih migracijah, novonastali mobilnosti, privatizaciji javnega prostora in družbenega kapitala, spremenjenem položaju umetnikov, revščini, izgubi socialne varnosti. Devetdeseta so ostala na Hrvaškem slabo dokumentirana in še slabše raziskana. Kustosinja razstave opozarja, da se raziskovalci redko vračajo v ta čas, kot da bi se izogibali lastnim brazgotinam.

Projekt Umetnost zgodovine – Skozi telo (1994) Tadeja Pogačarja in P.A.R.A.S.I.T.E. muzeja sodobne umetnosti sodi med prve velike posege v osrednje nacionalne muzejske zbirke. Muzej novejše zgodovine v Ljubljani je po drugi svetovni vojni igral vidno vlogo tudi v političnem življenju. Gostil je številne vodilne politike, kot so Leonid Brežnjev, Che Guevara idr. Z odlično postavitvijo stalne zbirke, številnimi arhivi in zbirkami je predstavljal vzorčen model modernega muzeja. Delo Tadeja Pogačarja v projektu Umetnost zgodovine – Skozi telo se osredotoča na osnovna vprašanja produkcije, cirkulacije in prezentacije umetnosti. Postavitev je vključila umetniška dela iz muzejskih depojev pa tudi vsakdanje artfakte, pohištvo in celo posmrtno masko predsednika Tita. S tem je radikalno izpostavila vprašanja o vrednosti, pomenu in rabi umetnosti.

Sodelujoče umetnice in umetniki: Alban Hajdinaj, Gentian Shkurti (AL); Luchezar Boyadiev, Kiril Prashkov, (BG); Maja Bajević, Nebojša Šerić Šoba (BiH); Jiří Černický, Lukáš Jasanský in Martin Polák (CZ); Kai Kaljo (EST); Boris Cvjetanović, Vlasta Delimar, Ivan Faktor, Antun Maračić, Slaven Tolj (HR); Emese Benczúr, Gyula Várnai (HU); Yerbossyn Meldibekov (Kazahstan); Albert Heta (Kosovo); Catalina Bucos (MLD); Dan Perjovschi (RO); LED Art, ŠKART (RS); Oleg Kulik, Vadim Zakharov (RU); Tadej Pogačar, RIGUSRS / Alenka Pirman, Vuk Ćosić, Irena Woelle (SI); Ilona Németh (SK); Igor Toševski (SMK); Alexandr Roitburd, Arsen Savadov (UA).

Se nadaljuje / To Be Contimued