slo | eng

Center in Galerija P74

Isidora Todorić: Mestoma / Inja Bauman, Tihi izraz biti

9. 2. – 2. 3. 2021
Galerija P74

>postavitev @P74 Gallery

Razstava Mestoma je prva predstavitev dela Isidore Todorić, predstavnice najmlajše generacije vizualnih umetnic. Njena dela spremlja nenehno spraševanje o (ontološkem) statusu umetnosti. Morda je tudi njeno nenehno menjavanje medijev in različne oblike materialnosti, ki jih izkorišča, neposredno povezano z njenim samospraševanjem o statusu in identiteti umetnine.
Dela, predvsem zadnje projekte, lahko vsebinsko razumemo v kontekstu konkretnih problematik (npr. ekologije), a dela niso neposredno angažirana ali kritična. Postavlja si vprašanja, na katera nima odgovora, ves čas pa jo spremlja tudi razmislek o namembnosti umetniškega delovanja. Končna oblika ustvarjalnega procesa je pogosto na videz preprost, vsakdanji, oziroma kot poustvarjanje modelov razmerij, prisotnih v vsakdanu in realnosti. Zgodnje delo Bela (2017/18) je zgovoren primer ukvarjanja z medijem slike in materialnosti. Narejeno je iz belega blaga, potopljenega v belo barvo. Kaj je slika? Osnovni spoj dveh materialov, ki jo tvorita – platna in barve. Preden ju združimo, sta fluidna, gibljiva, nato pa postaneta trden objekt. Mokro in obarvano blago je bilo izpostavljeno na različne načine, v različnih končnih oblikah. Vse dajejo vtis mehkobe in poudarjajo gibljivost materiala. Eksterieri (2017/18) je projekt, ki ga lahko umestimo na prehod od ukvarjanja s samim medijem k odpiranju širših vprašanj. Gre za skulpture, objekte nepravilnih oblik, izdelane iz zidarskega gipsa. To so odlitki notranjosti razpok, ki se pojavljajo v zemlji. Avtorica je na njih pustila zemljo, ki je ostala ob ekstrakciji. Pod ustreznimi pogoji lahko na teh skulpturah zrastejo rastline, kar jih spreminja v aktiven, živ organizem. Od te točke dalje se Isidora Todorić v svojih delih intenzivno posveča mapiranju prostorov, oziroma dokumentiranju narave (rastlin) v izbranih prostorih. Postavlja se v vlogo opazovalke. Kot je na začetku opazovala predvsem medij in njegove zakonitosti, sedaj opazuje prostor in njegove specifike. Kar se ji zdi vredno ohraniti, izbere in arhivira. V zadnjem projektu Herbarij (2020) ustvarja arhiv življenja tretje krajine – zbira rastline, ki rastejo v v prostorih, ki so izključeni iz človeške skupnosti in jih je naselila narava (npr. gradbena jama). Pri tem opazuje tudi sebe v vlogi umetnice in kaj njene geste, narejene v kontektu umetnosti pomenijo. Kako lahko vsakdanje aktivnosti prevedemo v umetnost in kako vplivajo na realno, same po sebi ali v kontekstu umetnosti, če sploh? Zanima jo, na kakšne načine lahko s sistematičnim dokumentiranjem zbira tisto, kar ima potencial, da se kasneje izkaže za edino možno referiranje na nekaj, kar je bila (umetniška) aktivnost ali (umetniški) poseg v vsakdan.

Isidora Todorić (1995, Ljubljana) je končala dodiplomski študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in sicer na oddelku za slikarstvo, smer video in novi mediji. Dodatno se je izobraževala na programih Politična šola za umetnike, BLOK, Zagreb (2018), Kreativni kritični laboratorij: feministične teorije in prakse, ALU, Zagreb (2018), 10. Kustoska platforma: performativne študije primera – sodobni tokovi performansa, KNAP, Zagreb (2018), Seminar Kunst Marx, ALUO, Ljubljana (2019). Sodelovala je na razstavah 2. Mednarodni študentski bienale, Osijek (2017), kjer je prejela prvo nagrado ter na razstavi nagrajencev 2. Mednarodnega študentskega bienala, Zagreb (2018).

___

Inja Bauman je ustvarjalka najmlajše generacije vizualnih umetnic, razstava v Galeriji P74 pa je prva predstavitev njenega umetniškega ustvarjanja. Glavnina njenih del nastaja na platnu, poslužuje se asemblaža, akvarela, pastela. Pri tem je zelo pozorna na izbiro materiala, saj je ta tesno povezan z vsebino. Avtorica izraža skrb za naravo, k njej pristopa na oseben, tudi duhoven način.
Večina slik je Inje Bauman nastaja na surovem lanenem platnu, kar jim že v osnovi daje poseben organski podton. Uporablja naravne pigmente, laneno olje in glino. Glavni gradnik reliefnih slik so različni elementi, ki jih pobere s tal v gozdu. Te kasneje združuje z različnimi recikliranimi in/ali izdelanimi materiali, ki učinkujejo kot protiutež. Na sliki Ohranimo ledeno deželo (2020) na platnu vidimo razporejene storže in lubje, ki jim je dodan spleten venček in barvaste mrežice, v katerih je bila hrana za ptice. Storže obdaja preprosta risba, minimalne poteze, ki nakazujejo krila in storž spreminjajo v trup insekta. Prišita kosa lubja na ploskvi, obarvani z belo, na podoben način postajata človeka, mrežica pa ribiška mreža. Čipke v obliki medveda in pingvina povežemo z naslovom dela in problematiko globalnega segrevanja.
Kar sprva izgleda igriva, minimalistična in abstraktna podoba, se z natančnejšim opazovanjem razvije v ilustracijo zgodbe. Delo Sij meglice v cvetu (2018) poleg naravnih materialov vključuje tudi papirnate rože na žici, stekleno žičnate perle, ptico iz papirja in polivinila. Gesta grundiranja platna, šivanja nanj, zlaganje papirja v tehniki origami, spletanje venca in nizanje perlic izkazuje posebno afiniteto do ročnega dela in samega materiala. Nabiranje v gozdu in investicija ročnega dela, avtorica je tudi čipke klekljala sama, lahko razumemo kot gesto pozornosti, skrbi, celo ljubezni, ki spremlja njen ustvarjalni proces. Slutimo meditativnost, tudi proces zdravljenja, čiščenja sebe, predvsem pa zemlje.
Na slikah in risbah Inje Bauman pogosto opazimo krožne oblike. Krog je star, pomensko bogat simbol, ki predstavlja enost, popolnost, vesolje, uravnoteženost, celoto. Osrednja domača referenca v sodobni umetnosti, ki se v svojih projektih intenzivno ukvarja z zdravljenjem Zemlje je Marko Pogačnik. Postavlja geopunkturne kroge v kamnu, ki naj bi uravnotežili energijski pretok prostora ter razvijali dialog med človekom in Zemljo. Zanimiva je tudi primerjava oblike nabranih kosev lubja na slikah Inje Bauman s kamnitimi skulpturami, ki so sestavni del geopunkturnih krogov Marka Pogačnika. Pri obeh omenjeni elementi predstavljajo varuhe narave.

Inja Bauman (1994, Maribor) je končala prvo stopnjo študija slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer nadaljuje študij. Največ ustvarja v mediju slikarstva, prav tako pa se ukvarja z risbo, ilustracijo, videom, keramiko in ustvarja knjige umetnika. Zanima jo varstvo narave, ohranjanje kulture in umetnost kot terapija.