slo | eng

Center in Galerija P74

Tadej Vaukman: Ritual očiščevanja

14. 1. – 2. 2. 2020
Galerija P74

Vljudno vabljeni na odprtje razstave Tadeja Vaukmana Ritual očiščevanja v Galerijo P74 v torek, 14. januarja 2020 ob 19. uri.

Tadej Vaukman je na razstavi nominirancev Nagrade skupine OHO 2019 razstavil fotografijo monumentalnega formata z naslovom Tistega nekega večera v kleti (2019). S tem delom je preusmeril poudarek iz obsesivnega dokumentiranja zunanjega sveta nase. Neposredne, tudi seksualno eksplicitne prizore skejterske kulture, nočnega popivanja in motive bivanjskega okolja pri starih starših je zamenjal avtoportret. Raziskovanje osebnega, potlačenih spominov, pred katerimi si zatiskamo oči in o katerih ne želimo govoriti, so nove teme, ki se jim posveča. Na samo ameriško rezidenco se je odpravil z vprašanjem: »Na kakšen način lahko radikalno drugačno, popolnoma novo okolje vpliva nate?«

Razstava Ritual očiščevanja prinaša dela, ki so v večini nastala v New Yorku. Tam je v knjigarni po naključju naletel na knjigo Davida Michaela Wojnarowitza Weight of the Earth. Ameriškega umetnika prej ni poznal, vendar je avtobiografija, narejena s transkripcijami zvočnih posnetkov, nanj naredila močan vtis. Poistovetil se je z depresivno atmosfero, ki prežema knjigo – njen avtor se je namreč snemal v svoji sobi, v istem mestu, osamljen, celo bolan. To delo predstavlja izhodiščno točko projekta in označuje trenutek, ko je sprevidel, da mora naprej, v vključevanje novih postopkov umetniškega izražanja. Ne preseneča, da je sprožilec predstavljalo prav srečanje s knjigo, saj mu je medij knjige blizu. Svoje fotografije je večkrat predstavljal v fanzinih ali knjigah umetnika, tokrat pa ne gre za klasično formo prezentacije, temveč za prisvojitev. Ker je knjiga umetnika razstavljena zaprta in uokvirjena, nam preprečuje branje; preberemo lahko le ime avtorja in naslov knjige, ki v prevodu nosi pomenljiv naslov »teža sveta«.

Sledile so fotografije – ponovno avtoportret, kjer stoje pozira v sobi. Oblečen je v majico z ameriško zastavo, njegovo rezidenčno bivanjsko okolje pa spominja na prejšnje fotografije interjerjev, polnih plastičnih vrečk, nenavadnih predmetov in zanimivih detajlov. Novost predstavlja neposreden fizični poseg v fotografijo. Avtor je na fotografijo nanesel debele nanose mešanice barve in telesne tekočine, ki v različnih slojih in širinah prekrijejo obraz. To ponovi v štirih verzijah. Gre za eksperimentiranje s tehniko, s katero ustvarja minimalne razlike istih motivov, na katerih vsakič vidimo odkrit le del obraza. Zadnja Vaukmanova knjiga umetnika Pubes (2019) na podoben način ponavlja motiv avtoportreta iz otroštva. Tu je na vsako stran zapisan del besedila spomin na prvo erotično izkušnjo. Nova dela lahko torej vidimo kot logično nadaljevanje, še posebej v formalnem smislu, a tudi v vsebinskem. Če smo v prejšnjih serijah in projektih gledali širšo sliko avtorjevega življenja, njegovo socialno in družbeno okolje, sedaj precizno secira sebe, lastno skrito intimo. Tudi fizično poseganje na fotografske podobe, poteze ali pisavo lahko povežemo z izpostavljanjem sebe, najočitneje pa to izpostavi že sama repetitivnost motiva avtoportreta.

Razstavljena dela zaznamujejo lastnosti, ki so sicer značilne za njegovo dosedanjo avtorsko produkcijo: specifična estetika z nenavadnimi kompozicijskimi prijemi, izbira motivike, neposrednost. Spontanost in necenzuriranost nam vzbujata občutek, da smo znotraj pripovedi, ki nam jo umetnik posreduje. Prevladuje nekakšno nelagodje, saj se nam zdi, da opazujemo nekaj, česar ne bi smeli. Hkrati pa Ritual očiščevanja kaže transformacijo umetnika v osebnem in likovnem smislu ter prinaša trenutke tega procesa, ki so se zgostili in intenzivirali prav na rezidenci in po njej. Vprašanja, ki si jih je postavljal pred odhodom v New York – kakšen odnos bo imel do samega sebe, kakšni bodo vplivi na njegovo samopodobo, na njegovo dojemanje lastne preteklosti – , so z aktualno razstavo dobila prvi niz odgovorov.

Tadej Vaukman (1984, Dravograd) je neodvisni umetnik in fotograf. Leta 2019 je prejel Nagrado skupine OHO. Je ustanovitelj založniškega projekta 585 ZINES. Živi in deluje v Ljubljani. V zadnjih letih je razstavljal na več samostojnih in skupinskih razstavah, samostojno z razstavami Larry #2, Hiša kulture v Pivki, Pivka (2017); Spaghetti Boys, Center in Galerija P74, Ljubljana (2016); Larry, GT22, Maribor (2015); in na skupinskih razstavah Viennacontemporary 2019, NSK: State in Time, Dunaj; Razstava nominirancev Nagrade skupine OHO 2019, Center in Galerija P74, Ljubljana; Nezanesljiva okolja:17 primerov sodobne fotografije v Sloveniji, +MSUM, Ljubljana (2019); Grandheroes, Guillaume Daeppen, Gallery for Urban Art, Basel, Švica (2018); Trienale sodobne umetnosti na Koroškem, Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec (2018); ZINI! Sodobna zinovska produkcija, Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana (2017). Leta 2015 je objavil debitantsko fotoknjigo Dick Skinners, leta 2018 pa je izšla njegova knjiga Grandheroes (obe knjigi izdani pri Rostfrei Publishing).