slo | eng

Center in Galerija P74

Zmagovite štiri

Geta Brătescu, Adriana, Maraž, Maria Lai, Milena Usenik

1. 6. – 29. 6. 2018
Center in Galerija P74, Trg Prekomorskih brigad 1, 1000 Ljubljana

V Galeriji P74 v petek, 1. junija 2018, ob 20. uri odpiramo razstavo Zmagovite štiri, skupinsko predstavitev velikih umetnic, ki so v zadnjih desetletjih pomembno zaznamovale sodobno umetnost na področjih slikarstva, eksperimentalne grafike, performansa in javne umetnosti. V zadnjih letih v mednarodnem prostoru opažamo trend odkrivanja umetnic, ki jih je umetnostni sistem spregledal. Več ustvarjalk tako doživlja vrhunce kariere v osemdesetih ali celo devetdesetih letih svojega življenja.

>Vljudno vabljeni na brezplačno javno vodstvo po razstavi Zmagovite štiri v Galerijo P74 v sredo, 20.6.2018 ob 18.00 uri. Po razstavi bo vodila Nina Skumavc.

Romunski umetnici Geti Brătescu so se poklonili pri enaindevetdesetih letih na letošnji kasselski Documenti 14, na 57. Beneškem bienalu, v Camden Art Centru v Londonu in v Tate Liverpool (2016). Tudi Maria Lai, ena največjih italijanskih sodobnih umetnic, (rojena na Sardiniji, umrla leta 2013 pri 93. letih) je sodelovala na Documenti 14, leta 2013 pa na Beneškem bienalu. Milena Usenik je po samostojni razstavi v Galeriji P74 (2014) doživela odmeven uspeh na razstavi poparta Ludwig Goes POP + The East Side Story v Ludwig Museum v Budimpešti (2015/2016) in na prestižnih umetnostnih sejmih v Baslu, Madridu in Dunaju.

Razstava štirih izjemnih ustvarjalk Marie Lai (r. 1919, Ulassai – 2013), Adriane Maraž (r. 1931, Ilirska Bistrica – 2015), Milene Usenik (r. 1934, Veliki vrh, Bloke) in Gete Brătescu (r. 1926, Ploieşti) je poklon njihovi kreativnosti, socialni občutljivosti in nehierarhični ustvarjalnosti.


Maria Lai, Legarsi alla montagna, 1981

Septembra 1981 je umetnica Maria Lai izvedla projekt Legarsi alla Montagna (Povezati se z goro), presunljivo izkušnjo javne umetnosti v odročni sardinski vasi Ulassai v gorah Ogliastra. Na povabilo župana naj oblikuje spomenik za padle vojake, se je umetnica odločila, da naredi spomenik živim. Inspirirana s sardinsko pravljico o deklici, ki je rešila skupnost pred zrušitvijo gore, je izvedla projekt v katerega je vključila vse prebivalce rojstne vasi. Z mrežo modrih trakov je povezala hiše v vasi, kjer so običajno vladali konflikti. V zaključku so plezalci povezali trakove še z vrhom gore. Javna akcija je trajala zgolj uro, ostala je fotografska in filmska dokumentacija. Nit in tkanina sta v ustvarjanju Marie Lai pomembna vsebinska elementa, saj z njima povezuje preteklost in sedanjost, tradicijo in inovacijo, zgodovino in mit, obrt in konceptualno umetnost.


Adriana Maraž, Krilo, 1976 – 1982

Adriana Maraž se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja uveljavila kot ena najpomembnejših domačih grafičnih umetnic. Razvila posebno tehniko barvne jedkanice, kjer je nalagala raznobarvne plasti. Znane so njene grafike bidermajerskih zof in stolov ter drugih predmetov, ki odpirajo vprašanja o času, identiteti, videzu in o tem, kar se skriva za njimi. Pojem bidermajer v njenih delih nosi svoj prvotni pomen, t.j. življenjski slog, ki vsebuje pridevnike kot so nepolitičen, naiven, malomeščanski in predstavlja poskus pobega v mirno udobno življenje. Pohištvo ima antropomorfne poteze, umetnica pa jih povezuje z nadrealnimi elementi in jih ponekod združuje z elementi absurdnega.


Milena Usenik, Pentlja V., 1975, 160x120cm

Odkrivanje spregledanega slikarskega opusa Milene Usenik iz sedemdesetih letih prejšnjega stoletja predstavlja vznemirljivo izkušnjo. Umetnica uspešno povezujejo dva, v osnovi povsem nasprotna umetniška pristopa: elemente poparta in elemente oparta. Tudi forma diptiha ali sestavljenega nosilca je ena ključnih pridobitev tega obdobja. Motivno se je usmerila k kritični obravnavi vsakdanjika, pri čemer še posebej izpostavlja problematiko motiva ženskega telesa kot objekta želje v kontekstu množične kulture. Obravnava jo kot necelo podobo, kot objekt za drugega. Posebno funkcijo prevzema barvni vzorec, s svojim ritmom, dinamiko, gubanjem.


Geta Brătescu, Atelje, 1978

V uprizorjenem performansu Atelje (1978) Geta Brătescu uporabi lasno telo za raziskovanje osebnega prostora. Film se prične s sceno speče umetnice. Snemalec (njen prijatelj slikar Ion Gregorescu) približa kamero, ko se umetnica prebudi. Prične z risanjem in označevanjem tal in zidu ter ustvarjanjem imaginarnega odra za predstavo. Sledi igra interakcij z vsakdanjimi predmeti v okolici: z oblačili, stolom, kosi papirja. Njeno gibanje deluje kot spontana, mestoma nadrealna igra. Atelje je bivalni prostor Gete Brătescu. Je njen prostor kreativnosti in svobode. Njena igra je antropomorfizacija neposredne okolice in se ukvarja z osnovnimi vprašanji ustvarjanja, vprašanj telesa, subjekta, narave. Uprizorjeni performans je namenjen kameri, saj je bil performans v javnem prostoru v sedemdesetih v Romuniji zakonsko prepovedan.

 

Kustos razstave je Tadej Pogačar. 

Razstava Zmagovite štiri je nastala v produkciji Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E. v sodelovanju z Galerijo Ivan iz Bukarešte, likovno zbirko Adriatic Slovenica in družino Gantar.